Avtorica je bila ob pisanju postavljena pred več dilem. Odločila se je za nabor čudežnih pravljic, ki izvirajo iz 19. stoletja in upovedujejo tedanji svet, ki je bil izrazito patriarhalen. Temu se ni mogla izogniti. Lahko bi jih priredila za sodobnejši svet, kar je uspelo že mnogim avtorjem, a se je sama vseeno raje določila, da v vsebinski del pravljic ne posega. Pri tem je zavzela držo, da 'so ji pravljice všeč, se pa z njimi ne strinja vedno.' Pravljice niso model za identifikacijo, sploh ne za ženske, meni.